plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja, umetniška vodja

Minka Veselič Kološa (1960, Ptuj), diplomantka Pedagoške akademije Maribor (1982) se je strokovno izpopolnjevala na mednarodnih plesnih šolah in akademijah v Avstriji, Nemčiji, Belgiji, na Madžarskem in Nizozemskem. Plesala in ustvarjala je v plesni skupini Point / Magra – KUD Študent Maribor, v baletnem studiu SNG Maribor, Plesnem centru Maribor, plesnem teatru Aldea in v Plesni izbi Maribor.
Ustvarila je več avtorskih plesnih predstav in številne krajše koreografije, sodelovala v predstavah koreografinj Maje Milenović Workman, Ingrid Kerec in v več opernih in baletnih predstavah SNG Maribor. Bila je avtorica giba in koreografije v številnih gledaliških, lutkovnih in glasbeno-scenskih predstavah doma in v tujini. V Plesni izbi Maribor je že od začetkov prevzela režijsko odgovornost novoletnih in letnih produkcij celoletnega plesnega izobraževanja in zlasti v zadnjih letih navdušuje z domišljenimi scenskimi in režijskimi postavitvami na velikem odru SNG Maribor.
Sodobni ples na je poučevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, v Plesnem centru in v Plesni izbi Maribor, na zimskih in poletnih plesnih šolah ter na Mladinskem kulturnem tednu na Reberci v Avstriji ter vodila številne delavnice za učence in dijake.
Opravljala je pomembne funkcije: predsednica Združenja plesnih skupin Slovenije, predsednica odbora za ples pri ZKO Maribor, članica republiškega odbora za ples pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ustanovna članica Društva za sodobni ples Slovenije, umetniška vodja in koreografinja plesne skupine Point / Magra, umetniška vodja Plesnega centra Maribor, ustanoviteljica Plesnega teatra ALDEA, ustanoviteljica in umetniška vodja Plesne izbe Maribor (PIM), od 1989 do upokojitve leta 2024 je bila strokovna svetovalka za ples na JSKD, Območna izpostava Maribor in od leta 1992 programska voditeljica Odprte plesne scene kot dela rednega programskega sklopa JSKD OI Maribor.
Več kot 40-letno ustvarjalno obdobje Minke Veselič Kološa, sicer tudi ponosne mame trojčkov, je v veliki meri povezano tudi s predanim strokovnim organizacijskim, razvojnim in producentskim delom, brez katerega ne bi bilo možno izpeljati pogumno zastavljenih umetniških in izobraževalnih idej.

Povezave: FB  / Kamra  / Odprta plesna scena Maribor

IZ MEDIJEV: Minka Veselič Kološa: 35 let Zimske plesne šole Maribor (Parada plesa, 2020)

AVTORSKE PREDSTAVE in KRAJŠE AVTORSKE KOREOGRAFIJE

DRUGI KOREOGRAFIJE IN REŽIJE 

KOREOGRAFIJE V GLEDALIŠKIM PREDSTAVAH

PLESALKA

PEDAGOŠKO DELO

DRUGE PLESNE AKTIVNOSTI

NAGRADE IN PRIZNANJA

 

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

KLICALI SO ME PUBY (1992)

Posvečeno dr. Ljubi Prenner ob 15. obletnici njene smrti

“. . . Ljuba pa je bila trški otrok, po mentaliteti iz trga, ki se je skliceval na stare mestne pravice … Kot koncipientki, pravnici­ pa tudi pisateljici­ ji ni bilo vedno lahko v malem mestu in niti ne drugod – zbirala je snov pač tam, kjer je živela. Za opisom dijaškega življenja v romanu “Trojica” (1929), za povestjo “Po­horska vigred” (1931), za domačijsko kroniko “Mejniki” (1936-­1938), je napisala “Neznanega storilca” (1939),­ bojda prvi slovenski kriminalni roman; izdala ga je Vodnikova družba, roman, ki ga še danes dosti berejo …
Ljuba je napisala se marsikaj (operni libreto) in se piše …”
Rok Arih, Ljubi Prennerjevi (Naši razgledi, 1966)

“… Kaj pa zvoni pri fari? Ah – jutri je pepelnica! Pepelnični zvon poje. Naslonil je glavo med dlani in poslušal. Zvon je bil dobro uglašen in je lepo in otožno pel. Bili so večeri, ko ga je Heinz poslušal in se mu je zdelo, da je v tem zvonjenju polno skrivnostnih pesmi, ki bi jih bilo treba nekako izluščiti in uglasbiti. Pa mu ni uspelo. Vedel je, kako bi moralo biti, da bi bilo lepo in popolno, a mu ni bilo dano, da bi to tudi ustvaril in ravno za to gre. Ustvariti je treba iz sebe. Kako to, da se mora ravno on mučiti s temi stvarmi? Čemu si je vtepel v glavo, da je muzik in da je muzika tisto, kar si želi in s čimer si hoče napolniti svoje življenje? Če je tako, bi moralo iz njega vreti; in zakaj noče vreti?”
Ljuba Prenner, Prebujenje umetnika

SODELAVCI:
Koreografija: Minka Veselič
Plešejo: Snježana Premuš, Vesna Kukič, Anuša Sliško, Vesna Ristič, Sanja Šlajmer, Vesna Žegarac, Tadej Brdnik, Minka Veselič
Scena, kostumi, oblikovanje plakata: Breda Varl
Izdelava kostumov: Metka Ajhmajer
Programski list: Marjan Pungartnik
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Svetlobni tehnik: Zlatko Kocbek
Tonski tehnik: Milan Gačar
Tehnična izvedba: ŠTUKOVIZIJA
Izvršni tehnični producent: David Orešič
Produkcija in soprodukcija: Plesni teater ALDEA, Plesni center Maribor, Zveza kulturnih organizacij Maribor, Zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec, SNG Maribor
Sponzorji: Radio MARŠ, Dravske elektrarne, Melita in Miran Roj, Rado Snežič, Svila Maribor, Miha Jurič, Renata Rudič
PREMIERA: 18. september 1992, Slovenj Gradec, PREMIERA v Mariboru: 21.9.1992 v Minoritski cerkvi, SNG Maribor

MEDIJSKI ODZIVI:
“Plesni center pri Zvezi kulturnih organizacij Maribor je edinstvena oblika sistematične skrbi za razvoj sodobnega plesa v severovzhodni Sloveniji. Po več letih načrtnega vlaganja v izobraževanje mladih plesalcev se je v centru rodil Plesni teater Aldea. Skupina združuje njegove najboljše plesalce. Ukvarjala se bo z ustvarjanjem predstav in tako nadgrajevala plesno izobraževalno delo. Skupino vodi Minka Veselič, sicer duša in motor Plesnega centra, katerega programi in prireditve že precej let spodbujajo plesno dejavnost na Štajerskem in prispevajo h kakovostni rasti skupin. (…)
(…) Ljubino neuresničljivo hrepenenje po (tako imenovani) normalni ljubezni, tudi po romantiki, če hočete, po šepetanju v dvoje in po zlatih, zvezdnih nočeh, uteleša mlad par, ki ga izredno odplešeta Minka Veselič in Tadej Brdnik. Njun ples gotovo sodi med najbolje odplesane pas-de-dauxe, kar so jih kdaj premogle naše skupine. Seveda pa nadaljnji razvoj in ambicije postavljajo višje zahteve in kriterije. Čeravno bi predstavi ne škodilo nekaj dramaturških korekcij, jasnejši izris odnosov in karakterjev, pa morda tudi premislek o uporabljeni glasbi, gre za zanimiv, odrsko razgiban dogodek, ki mu dajejo intenziteto predanost, zavzetost in energija mladih plesalk. Scena in kostumi Brede Varl so korektno in funkcionalno sledili zamisli predstave.
Aldea premore ta hip plesalce, ki so neposredni rezultat pravilne izobraževalne strategije Plesnega centra. Skupina ima ambicije in spričo sorazmerno dobre tehnične izurjenosti in zagnanosti tudi možnost, da preraste ljubiteljstvo. Morala pa bo ostati odprta za raziskovanje, nove informacije in različne koreografske pristope – predvsem pa potrebuje ta hip tudi razumevanje in finančno podporo. Slednje ne velja le za Aldeo, marveč za ves kreativni potencial sodobnega plesnega snovanja v Mariboru.”
Večer, 1992, Neja Kos

FOTOGRAFIJE: