Milan Tomášik s predstavo Fight Bright zaokrožuje koreografsko trilogijo skupinskih predstav (2014–18). V njej nadaljuje in nadgrajuje gibalne principe, ki jih je v sodelovanju s plesalci razvijal v dveh predhodnih skupinskih predstavah: Sezona lova (2014) in Silver Blue (2015).

Predstava Fight Bright se zavzema za pristno zaznavo in prepoznavanje; ostrino uporablja za obrambo, nikoli za napad; tveganje za samouresničevanje. Ustvarja silovito moč, ki vodi k izhodišču spopadov ter pri tem išče sočutje in krepi dialog. Prepletanje koreografije, scenografije in avtorske glasbe ponuja prefinjeno estetsko (pre)izkušnjo, ki prestopa meje materialnega ter osvetljuje polje energije, misli in idej.

Zanimanje za raziskovanje ritma, ki nastaja kot posledica napetosti mišic plesalčevega telesa, povezuje z izbranimi fizičnimi in psihološkimi vsebinami ter njim pripadajočimi odtenki barv in čustev. Prek natančno določenih stopenj mišične napetosti predstava razkriva gibalne interpretacije fizičnih ekstenzij v pojmovanju medsebojnosti, ki v zmanipuliranem svetu »lažnih novic« dnevno izginjajo. Harmonija znotraj kaosa se zdi nemogoča, pa vendar tako iskana, zaželena in bivalno pogojena. Fizični princip preiskovanja giba[nja] in odnosov, ki pri tem vznikajo, koreograf povezuje z vidiki procesnega mišljenja ameriškega psihologa Arnolda Mindella.

V koreografskem opusu Milana Tomášika ima središčno vlogo glasba. Pri Fight Bright je nastajala sočasno s koreografijo in zato iz nje na določenih mestih tudi izhaja. Je avtorsko delo francoskega skladatelja Simona Thierréeja, ki je kot skladatelj in glasbenik vrsto let sodeloval s Tomášikom pri soustvarjanju predstav mednarodno uspešnega kolektiva Les SlovaKs.

SODELAVCI:
Koreografija: Milan Tomášik
Zamisel in koreografija: Milan Tomášik
Asistentka koreografa: Špela Vodeb
Ustvarjalci in izvajalci: Diego Alvarez Sanóu, Alessandro Sollima, Tina Valentan, Špela Vodeb, Milan Tomášik
Avtorska glasba: Simon Thierrée
Oblikovanje svetlobe: Janko Čief, Aljaž Zaletel
Scenografija in kostumografija: Jasna Vastl
Produkcijski menedžerji: Nina Fajdiga, Milan Tomášik in Katarína Zjavková
Fotografija in video: Stanislav Dobák
Produkcija: KUD Cortesia, Cankarjev dom, Plesni teater Ljubljana, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Mediteranski plesni center Svetvinčenat, Stanica Žilina-Záriečie (SK), Scenario Pubblico – Centro nazionale di produzione della danza (IT)
Projekt so sofinancirali: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Slovaška fundacija za umetnost in Alpeks
Zahvala: Charlie Brittain, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Slovaška premiera: 20. 6. 2018, Nová Synagóga, Žilina, Slovaška
Slovenska premiera: 8. 10. 2018, Cankarjev dom Ljubljana

Ponovitve in gostovanja:
9. in 10. 10. 2018 – Plesni teater Ljubljana
11. 6. 2019 – Dance Week Festival, ZKM, Zagreb, Hrvaška
15. in 16. 6. 2019 – TICTAC ART CENTRE, Brusselj, Belgija
18. 6. 2019 – Oder pod zvezdami, LGL, Ljubljana
20. 6. 2019 – Festival LENT, LGM, Maribor
25. in 26. 1. 2020 – Scenario Pubblico, Sicilija, Italija
19. 9. 2020 – Pelzverkehr festival, Celovec, Avstrija
24. – 31. 12. 2020 – Spletni prenos predstave

Medijski odzivi in izjave:
“Velika odlika dela je gotovo določena mera počasnosti, ki si jo privošči koreograf, a ne počasnosti samega giba, temveč vkomponiranega časa – tu za pogled, tam za počitek, spet drugje za razvoj odnosa, ki poganja vse plesne situacije. Zdi se, da je oder v tem delu nekakšen stroj za proizvajanje vedrine, kjer ni prisile, ampak se sila oziroma moč ustvarja prek igre. A to ni prosta igra, ampak v gibih, kompozicijah in premenah včasih skoraj geometrično natančna igra mnogih pravil, ki pa jih vsi dovolj obvladajo, da si lahko privoščijo polet in da delo precej svobodno diha. Pogosto vznikajo soli ali pa se posamezno gibanje podvoji v drugem telesu, ki se lahko nadalje množi, a mu prej omenjeni rahli časovni zamiki – omogočeni tudi z glasbo, ki se kasneje prelevi v manj punktirano – dopuščajo, da vedno ostaja svoje lastno in se ne potopi v kakršno koli uniformnost.” (….)
Stroj za proizvajanje vedrine, Pia Brezavšček, Dnevnik, 17. 10. 2018 

“Space, timing, structure and organization of the choreography, as well as the music, are so well-conceived, that this makes it a really enjoyable, light-footed, delightful performance!” (celotna kritika)
HANNA POHARNOK, kritična gledalka plesnih predstav, ki spremlja razvoj plesa že 50 let, 30. 10. 2018

 “Dejavno nasprotje, ki ga na odru vedno jemljemo kot temeljni sestavni del napetosti in razrešitve, večnega prehajanja med agonijo in pomiritvijo, je prisotno zunaj njihovih teles, zunaj kolektiva, v dialogu z občinstvom. Moč predstave se ne skriva v napadu in obrambi, marveč v sposobnosti teles, da si vzamejo druga drugo brez prisvajanja.” (celotna kritika)
BLAŽ ŠEF, igralec, 16. 12. 2018

“I baš kada se čini da se sve pretvara u kaos naslućuju se elementi harmonije koji nastaju po principima neverbalne komunikacije kroz koju se rađa mogućnost da se plesači povežu i zamjene točke gledišta te uđu u realnost druge osobe.”
Koferi puni snova, Jasna Čižmek Tarbuk, Plesnascena.hr, 5. 7. 2019 

FOTOGRAFIJE (foto: STANISLAV DOBÁK)

 

VIDEO

---

Milan Tomášik: SOLO 2016

Solo 2016 je osebna in hkrati univerzalna izpoved plesalca, ki skozi niz različnih emocionalnih stanj govori o svetu onstran črne kocke; intimi, žalosti, (za)upanju, lepoti in terorju. Gib plesalca je nit, ki spaja in povezuje preteklo in prihodnje s trenutkom sedanjosti; v katerem se vse spreminja, medtem ko telo nenehno preči prostor in čas znotraj [within] in zunaj [off-beat] silnic, ki nasilno vdirajo v naš intimni prostor. Prepletanje (stilov in obdobij) v glasbi deluje kot razširitev telesa v prostor in narekuje menjavo mišičnih napetosti, ki proizvajajo ritem – kot sledi giba v času. Meja med svetlobo, ki osvetljuje, in tisto, ki srka, je na tanki liniji med prisotnostjo in bledenjem, med izginjanjem in pretakanjem [življenja] zunaj in znotraj zaprtega prostora [ustvarjanja]. Solo 2016 je odsev trenutka, neulovljivega in hkrati brezčasnega, ki pride in že ga več ni; za njegovo prijetje človek nima moči.

SODELAVCI:
Koreografija, ples in izbor glasbe: Milan Tomášik
Asistentka koreografa: Špela Vodeb
Dramaturgija: Andreja Kopač
Oblikovanje luči in tehnično vodstvo: Luka Curk
Scenografija in kostumografija: Jasna Vastl
Avtorica videa: Hana Bi
Produkcija: KUD Cortesia
Koprodukcije: Cankarjev dom Ljubljana, Plesni Teater Ljubljana, Tabačka (Košice, Slovaška), Tersicorea/Suoni e Pause (Cagliari, Italija), Mediteranski plesni centar Svetvinčenat (Hrvaška), Studio Alta (Praga, Češka republika)
Projekt so sofinancirali: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Celje, Ministrstvo za kulturo Slovaške republike, Veleposlaništvo Slovaške republike

Javne predstavitve:
Mediterranean dance centre Svetvinčenat, Hrvaška (junij 2016)
T-off, Cagliari, Sardinija, Italija (julij 2016)
Slovaška premiera: 19. 9. 2016 – Tabačka, Košice, Slovaška
Slovenska premiera: 11. 10. 2016 – Cankarjev dom, Ljubljana (ponovitve: 12. in 13. 10. 2016)
Ponovitve in gostovanja:
15. 10. 2016 – Bratislava v pohybe, Bratislava, Slovaška
25. 10. 2016 – Tanz_house festival, Salzburg, Austrija
13. 11. 2016 – Yucatan festival, Mehika
5. 12. 2016 – Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
6. 12. 2016 – Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija
27. 4. 2017 – Divadlo Študio tanca, Banská Bystrica, Slovaška
28. 4. 2017 – Stanica Žilina-Záriečie, Žilina, Slovaška
20. 5. 2017 – Zagreb Dance Center, Hrvaška
17. 7. 2017 – Akropoditi festival, Syros, Grčija
11. 8. 2017 – Tanzwerkstatt Europa, München, Nemčija
29. 8. 2017 – Vibra festival, Ljubljana, Slovenija
1. 9. 2017 – Monoplay festival, Zadar, Hrvaška
13. 10. 2017 – Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

MEDIJSKI ODZIVI
“Ko pa se umetnikova intima lušči in daje na ogled, je to poosebljen ritual, kjer zavibrira tudi stanje vsakega prisotnega posebej, saj vendar vibrirajo telesne substance prefinjenih čutil in gibalnih zaznav; naše so bile ta večer navdahnjene s pristnostjo ter plemenitostjo stvaritve avtorja in plesalca, bili smo mu hvaležni za to njegovo prefinjeno in izrazito umetniško noto, za njegovo odrsko iluzijo, ki nas je vsaj za kratek čas odpeljala iz zunanjega sveta realnosti.”
Daliborka Podboj, Parada plesa, 21. 10. 2016

“Milan Tomášik, koreograf in plesalec slovaškega rodu, je ustvaril zelo lep, intimen in ganljiv plesni solo, ki je hkrati tudi izjemno lepo plesno izveden, disciplinirano, pa tudi zelo topel in gledljiv. Že dolgo nisem videla tako srečnega človeka, kot je Tomášik med plesom. Ta njegova sreča je močno nalezljiva.”
Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma, Ljubljana, Facebook, 12. 10. 2016

FOTOGRAFIJE

 

VIDEO

---