plesalec in performer, koreograf, učitelj, kurator, umetniški direktor

Rojen 1971 v Ljubljani, je od leta 1989 kot plesalec in performer sodeloval z več kot sedemdesetimi koreografi in režiserji na področju uprizoritvenih umetnosti; baleta, fizičnega gledališča, sodobnega plesa, videa … Več kot 10 let je bil član baleta SNG Opera in balet Ljubjana in sočasno kot freelancer sodeloval z različnimi ustvarjalci v Sloveniji in tujini.
Leta 2000 je ustanovil Fičo Balet, kjer skozi inovativne plesne produkcije ter ustvarjalne delavnice razvija lastni izraz. Pripravlja in vodi mednarodne projekte, festivale in poučuje ples. Od leta 2000 je koreografiral in produciral 15 umetniških projektov, z njimi gostoval od Moskve do New Yorka ter  prejel več prestižnih nagrad, med drugimi tudi UNESCO Aschberg Award 2004 v Montrealu. Fičo Balet tudi umetniško in poslovno vodi od same ustanovitve dalje.
Zaradi slabe promocije slovenskih sodobnoplesnih umetnikov v tujini je leta 2003 je s partnerji lansiral prvo slovensko plesno platformo Gibanica. Zaradi slabih sistemov ustvarjanja in produciranja sodobne plesne umetnosti v Ljubljani je leta 2002 odprl in vodil staro dvorano Kino Šiška kot vadbeni prostor slovenske plesne scene, ter jo v sodelovanju z Asociacijo in Mestno občino Ljubljana privedel do prenove Kina Šiška v Center urbane kulture v 2009. Zaradi pomanjkanja prostora za plesno raziskovanje in izobraževanje je leta 2005 je s partnerji iz šestih južnoslovanskih držav lansiral mednarodno izobraževalno raziskovalni projekt NOMAD Dance Academy. Pred nekaj leti je bil aktiven pri vzpostavitvi Centra sodobnih plesnih umetnosti ter slovenske gostovalne mreže s sodelavci projekta Mreža sodobnega plesa. Kot kurator je sodeloval tudi v projektu Modul-dance mreže Evropskih plesnih hiš, v mednarodnem laboratoriju TryAngel ter pri mednarodnih festivalih Co-festival in atŠiška!
Od leta 2006 je prenesel znanje in razumevanje plesa posameznikom in skupinam (plesalci, igralci, koreografi, študentje, profesorji, umetniki, producenti, pedagogi, direktorji, menedžerji, softwear oblikovalci…), v obliki treningov, delavnic, raziskovalnih projektov, umetniških kreacij, coachingov in mentorstva v 23 državah.
V zadnjih letih se Goran Bogdanovski posveča holističnemu plesnemu poučevanju in tranformacijskim treningom znotraj Ficho Instituta.

POVEZAVE: Ficho institute  / Wixsite  / FB

AVTORSKE PREDSTAVE

SODELOVANJA KOT PLESALEC, PERFORMER

SODELOVANJA PRI FILMU IN VIDEU

UČITELJ PLESA IN PEDAGOŠKE IZKUŠNJE

Od leta 2006 je imel priložnost prenesti znanje in razumevanje plesa na več kot 1000 udeležencev in skupin (plesalci, igralci, koreografi, umetniki, direktorji podjetij, softwear oblikovalci, študenti, profesorji …) v obliki treningov, delavnic, raziskovalnih projekti, coachingov in mentorstva v 23 državah. Učne metode, ki jih uporablja, so sinteza plesnih tehnik in orodij, s katerimi je intenzivno eksperimentiral in jih razvijal skozi zadnjih 20 let. Segajo od klasičnega baleta do borilnih veščin, od modernega do sodobnega plesa, od Tai Chi-ja in Qi Gong-a do Kundalini in Dinamične meditacije, od kontaktne do gledališke improvizacije in predvsem iz umetniških izkušenj v lastnih kreacijah ter sodelovanjih z več kot 70 koreografi in režiserji na področju uprizoritvenih umetnosti. Skozi učenja Goran dela predvsem na področjih improvizacije, prisotnosti, skupinske zavesti in dinamike in še posebej na umetniških stvaritvah.
Poleg rednega tedenskega poučevanja v Ljubljani je Goran vodil usposabljanja in delavnice:
Avstrija: ImpulsTanz, Dunaj; Ramsauer gimnasium, Linz; Hamerlingschule, Linz; Nemčija: TanzWerkstat Europa, München; K3 Tanzplan, Hamburg; Belgija: Ultima vez, Bruselj; Gruzija: Art Research Institute Ilia State University, Tbilisi; Azerbajdžan: Azerbaijan State University of Culture and Arts, Baku; ZDA: Rindge and Latin School, Cambridge; Amarican-Czech Puppet Theatre, New York; Green Street Studios, Boston; Ukrajina: Dance Academy Conference, Odessa; Srbija: Stanica/Station, Beograd; Bosna in Hercegovina: Tanzelarija, Sarajevo, Albanija: Dance meeting, Durres; Poljska: Silesian Dance Festival, Bytom; Turčija: Dancentrum, Istanbul, Egipt: CCDC Cairo Contemporary Dance Center, Kairo, Španija: No borders project, Tenerife; Modul-dance conference @ Mercat des Flores, Barcelona…
Slovenija: Plesni Teater Ljubljana, Mladinski center Maribor; Mladinski center Trbovlje; JSKD – Velenje; ŠC Nova Gorica; Srednja vzgojiteljska šola Jesenice; Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana (SVŠGL); Terpsihora, Šempeter pri Novi gorici; Dijaški dom Poljane; Šolska impro liga – ŠILA; Druga gimnazija Maribor; OŠ Sevnica; OŠ Kostanjevica na Krki; Our Space d.o.o., Lek d.d.

NAGRADE, PRIZNANJA in ŠTIPENDIJE

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

JOHN (2008)

John je solo plesna predstava o Johnu. Gre za nadaljevanje daljšega umetniškega procesa med Goranom Bogdanovskim in Tomijem Janežičem, v katerem se odpirajo in manifestirajo nova polja med plesom, gledališčem in življenjem. Nadaljevanje trilogije John je predstava John Drugi (2011), ki se ukvarja z zmožnostjo distančnega pogleda na lastno življenje. Ustvarjalni postopki so bili zgrajeni na podlagi igralske tehnike Micha.

SODELAVCI:
kreacija, koreografija in izvedba: Goran Bogdanovski
kreativni proces in režija: Tomi Janežič
glasba in zvok: Tomaž Grom, Bojana Šaljič
video: Maša Nonković
lučno oblikovanje: Igor Remeta; Janko Oven
foto naslovnica: Dorijan Kolundžija
foto: Marcandrea Bragalini, Sunčan Stone
koprodukcija: Fičo Balet in Studio za raziskavo umetnosti igre
projekt so omogočili: New Dance Alliance Inc.(New York), MOSKVA Ballet Co.(Moskva), gledališče Glej (Ljubljana) ter Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

premiera: 4. in 5. april 2008 – Joyce SOHO, Performance Mix Festival; New York (ZDA)

MEDIJSKI ODZIVI

“Naj pripomnim, da tudi na tem precej cenjenem področju, delujejo ljudje, ki iskreno iščejo nove poti v umetnosti gibalne plastike, s čimer se poskušajo ustrezno odzvati na izzive sodobnega časa. In to počnejo z ljubeznijo do človeka, ne tako, da ga ponižajo do najnižjih instinktov, marveč ravno obratno, da ga skušajo oplemenititi in se mu pomagajo dokopati do nič kaj enostavne modrosti: kako spoštovati samega sebe, posledično pa tudi svojo okolico.”
“Njegova solo predstava nadaljuje z razvojem novih smernic v sintezi glasbe, plesa in gledališča, ki naj bi morala po njegovih besedah »vsakdanjost spreminjati v umetnost«. In tako je pred nami do spodnjic slečeni mladenič v tenkih očalcih, ki s plastiko gibov, gestami, obrazno mimiko in očarljivim nasmehom skuša pokazati, kako zelo je odvisno osebno počutje mladeniča Ivana od odzivov zunanjega sveta. Fizična razgaljenost junaka je vidna podoba razgaljenosti njegovih čustev. In prav to je tisto, kar tudi prelomi sprva skeptično naravnanost dvorane: ob koncu polurnega nastopa obraze večine občinstva ozarijo dobrohotni nasmehi. Kakšno prihodnost ima ta oblika umetnosti (temu namreč težko rečemo ples), bo pokazal čas. Vendar, tovrstna iskanja gledalcev ne puščajo ravnodušnih – v tem ni nobenega dvoma.”
Elena Antonova; Zavtra (Moskva) 18. junija 2008

“Slovenski »Fičo Balet« je zastopal univerzalni genij Goran Bogdanovski, ki je obenem tudi avtor zamisli za solo predstavo »Ivan«, koreograf ter izvajalec. Slečen do belih spodnjic je Ivan cmokal kot kakšen vampir, sopel in se nasmihal proti dvorani, prestopajoč se z noge na nogo. Ker je bil junak v očalih, smo lahko lik, ki ga je uprizarjal, doživeli kot iščočega se inteligenta …”
Maja Krilova, ИЮНЯ (Moskva) 6. junij 2008

“V prostorsko zamejeni koreografiji se Bogdanovski, oblečen zgolj v bele spodnjice, osredotoča na gibalne detajle, pri čemer podobne kombinacije – denimo spretno izvedeno sekvenco „dajanja-sprejemanja“ s poudarkom na rokah izvede glede na sterreotipe o komunikativnosti oziroma zadrtosti posameznega prostora. Pri tem Bogdanovski kulturnih stereotipov ne okrepi, ampak jih – tudi s tem, da Janezi z različnih koncev sveta niso kot portreti predstavljeni linearno, ampak s hitrimi prehodi ter tu in tam celo z medsebojnim prekrivanjem – razbija; v trenutku, ko že mislimo, da smo prepoznali kulturno okolje, tega s hitrimi gibalno – atmosferskimi obrati in s pomočjo Gromove zvočne intervencije razblini ter nas že prestavi v neko drugo, drugačno okolje globalizacije. Tako je „poduhovljeni hindu Janez“ prav lahko meščan kakega Londona, Ivan prebivalec New Yorka, ameriški John pa nemara začasno biva v Ljubljani. V kratkem, dvajsetminutnem solu, ki vsebuje zanimive in izvirne gibalne detajle, je Goran Bogdanovski po dolgem času znova izpostavil svoje plesne in gibalne odlike in humor, ki je zaznamoval zlasti njegove prve projekte.”
Mojca Kumerdej; Delo (Ljubljana), 22. maj 2008

“John comes dancing onto the stage. His pair of glasses give him sort of an intellectual glance. What a contrast with the tiny white underpants he’s wearing! Barely naked and reckless, at first he seems like a naive enthousiast. Soon, you realize that John is on a dedicated mission. His movements reveal well thought actions. He points them out with accurate precision. For the next twenty minutes, this contemporary clown leads us though his multi-emotional universe which is hectic at first, then surprised, humble even, and finally ready to touch a state of ultimate fullfilment. Now and then, John redefines the space with down to earth human gestures, thus creating a very recognizable momentum. Not for long though! There goes our vulnerable super hero again, lifting himself off on another ride upon the frontiers of our own emotional self. John makes you scream out loud from anger, cry from joy and blush from love. All at the same time. Delicious!”
Pisteffo, host of the Antwerp based radioshow “Klokkespijs” (www.radiocentraal.be)

FOTOGRAFIJE

VIDEO

---

1:0 (2000)

1:0 je prva uspešnica Fičo Baleta, ki povezuje klasični balet z nogometom, Brahmsa z elektronsko glasbo, baletne copate s kopačkami in pleše o življenju, ki ga poznamo in v katerem se prepoznavamo, ter nas hkrati preseneča.
Je plesna puščica, ki s svojo dobro premišljeno ostrino prebada milne mehurčke strahov ali predsodkov, bodisi pred zaprašenostjo klasičnega baleta bodisi pred slabo razumljeno sodobno umetnostjo ali kar pred umetnostjo samo.
Uprizoritev se poigrava z izzivi, kako najvažnejše stvari izraziti mimogrede, in narediti umetnost – ob hkratnem zavedanju, da v tej igri ni za umetnost nikjer nobenega prostora. 1:0 ne glede na to, da izhaja iz klasičnih izhodišč ne slepomiši, ne filozofira in ne blefira, temveč »pleše, kar vidi in sliši«.

Plesna predstava 1:0 je nastala leta 2000 kot odziv umetnikov na slovensko nogometno evforijo, prepotovala dobršen del slovenskih in evropskih odrov, se preizkusila pred različnim občinstvom in vedno požela veliko odobravanja tako med kritiki kot predvsem med gledalci.

Za 1:0 smo prejeli nagrado Povodni mož kot za najboljšo plesno predstavo v letu 2000. Po izboru revije Ballet Tanz je bila, kot ena izmed osmih predstav 20. stoletja, izbrana v galerijo Sport Ballet History. In z njo smo gostovali po svetu 9 let.

SODELAVCI:

koreografija: Goran Bogdanovski
ples: Damjan Mohorko, Dejan Srhoj, Goran Tatar, Goran Bogdanovski (Gregor Luštek, Damaas Mithras Thijs)
glasba: Peter Penko, Brahms
oblikovane zvoka: Boris Benko
lučno oblikovanje: Miran Šusteršič
dramaturgija: Mojca Dimec
kostumografija: Metod Črešnar in Dada Volk
scenografija: Tomaž Štrucl & Irena Pivka
tehniki: Igor Remeta in Jasmin Sahimpasic
koprodukcija: Gledališče Glej in SNG Opera in balet Ljubljana
s podporo: Ministrstvo za kulturo Slovenija in Mestna občina Ljubljana

premiera: 15.1.2000, SNG Opera in balet Ljubljana

MEDIJSKI ODZIVI

“U ovoj predstavi se ruše sva pravila klasičnog baleta, posebno kada u sred predstave baletne cipelice zamjene kopačkama. Dok ne vidite, ne možete vjerovati…”
Neda Galijaš, Jutranji list, januar 2000, Zagreb

“Ves nastop je prepleten s humorjem in posebno ironično odmaknjenostjo…” “Za tren kar srhljiva ponorelost telesa ob glasbi ki strelja!”
Jasna Škrinjar Taufer, Dnevnik, 18 januar 2000, Ljubljana

“Pa naj rečemo, da ni težko narediti zamorjen, a poklicno resnoben in zato avtomatsko sprejemljiv prvenec- ne, kunšt je, če brez odvečnega sprenevedanja ušpičiš burko, ki se giblje na spolzkem terenu med populizmom in Umetnostjo in ki bi za povrh godila tako baletnemu občinstvu in ljubiteljem sodobnega plesa kot naključnemu pasantu. Zabava? To je dosežek.”
Jaša Kramaršič Kacin, Mladina, 24 januar 2000, Ljubljana

“Enourna plesna predstava 1:0 je doslej eno najduhovitejših plesnih del na domačem prizorišču.”
Mojca Kumerdej, Delo, 19 januar 2000, Ljubljana

From Nijinsky to Bogdanovski“
Like anywhere, the big question in Slovenian Ljubljana is: how to entice man into ballet. Success at last: thanks to goran Bogdanovski, dancer and current choreographer with the Slovenian National Ballet. His debut on 15 January was a triumph. “1:0” for Goran, the balletnik. Critics maintained he had broken the rules of classical ballet. Five male dancers in football gear danced on point. It works perfectly with studded boots, which normaly sink into the turf. Bogdanovski`s choice of title “1:0″ alloved much scope for interpretation such as ” One is None.” Male members of the audience were clearly thrilled.”
Ballet-tanz aktuell , The Yearbook 2000, Berlin

“Predstava 1:0 je namreč še en zadetek v polno…….”
“Rezultat je navdušenje, ki ga ni prav nič težko utemeljiti. Predstava nima praznega teka. Kar se dogaja na odru, je ves čas pokrito s preipovedjo,z zgodbo. Koreograf izredno spretno pripoveduje v plesnem jeziku, ne potrebuje pojasnevanja od zunaj, nobenega verbaliziranja. Sposoben je hoditi po tanki črti med blagim humorjem, ironijo in prisrčno samoironijo ter karikiranjem oz. posmehovanjem oz. naduto vzvišenostjo. Iskriva ljubeznivost, povezana s pronicljivo analizo povzdigne to sicer drobno pripoved o fantovskem odraščanju na nepričakovano raven.”
 Moda In, Majda Kne, junij 2000, Ljubljana

“The public wants to laugh, the absolutely packed hall of the SNG Opera opera-house in Ljubljana is a proof of that. In this temple of pure ballet and serious opera repertoires, a story about longing, poetry and fantastic thoughts on football as the sport, with masses following it on stadiums and in front of the TV sets, was a complete nail on the head.”
Moški svet, Barbara Drnač, Ljubljana, januar 2001

“An hour of absolute fun and almost burlesque ideas. Four equally skilled dancers replace ballet-shoes with football shoes and play soccer, changing the stage into a stadium…”
Jana, Gusti Leben, junij 2000

A Football Dance – Report on a performance by the Slovenian dance group Fičo Balet, which appeared at the Junge Hunde festival in Copenhagen last week. In his success-reaping humorous choreography ‘1:0’, Goran Bogdanovski, Slovenian dancer and choreographer, effectively captured the atmosphere at a football match. The audience can see mental and physical warming-up, dribbling with a fictitious ball and a slow motion replay as seen in television broadcasts.
The highly competent dancers, who are masters of classical ballet as well as modern dance, draw us into their imaginative world where they achieve success by expressing themselves through flamenco, dancing on skates – with hybrid ballet/football boots on their feet.
They slowly return to a less euphoric reality where the game can begin again. A wonderful score for Slovenia.
Berlingske Tidende, Copenhagen, March 2002

FOTOGRAFIJE

VIDEO