plesalka, koreografinja, profesorica umetnosti giba
Uršula Teržan (foto: Miha Fras)
Uršula Teržan (1970, Ljubljana), profesorica umetnosti giba na AGRFT Ljubljana, plesalka in koreografinja, si je plesno izobrazbo pridobila na Srednji baletni šoli v Ljubljani (1987) in končala magistrski študij iz uprizoritvenih umetnosti na akademiji London Contemporary Dance School (1997). Od leta 1989 se je dodatno izobraževala tudi na plesnih in gledališko-gibalnih seminarjih pod vodstvom mednarodno priznanih plesalcev in koreografov, doma in v tujini.
Od leta 1987 je kot plesalka in koreografinja sodelovala v številnih plesnih in gledaliških predstavah v slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih, na modnih revijah in v performansih ter z njimi gostovala na domačih in tujih festivalih. Leta 1991 se je kot plesalka, koreografinja in pedagoginja pridružila Plesnemu teatru Ljubljana, od leta 2000 pa ustvarja samostojne gibno-gledališke in plesne predstave v okviru društva ustvarjalk sodobnega plesa Celinka, kjer je koreografinja, plesalka in predsednica društva. Prav tako je ustvarila več koreografij za Društvo baletnih umetnikov Slovenije in za Plesno nacionalo v CK Španski borci.
Od leta 1992 predava na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – prvo in drugo stopenjski program Umetnost giba. Predavala je tudi na akademiji JAMU – Brno, Češka (2019-2021) in umetnost giba na ljubljanski Akademiji za glasbo – smer petje (2009-2019). Sodobne plesne tehnike, koreografske delavnice in balet je poučevala na SVŠGUGL Umetniška gimnazija v Ljubljani – smer sodobni ples, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (višja baletna šola), v plesnem studiu Intakt, na Fakulteti za šport, za JSKD in drugje po Sloveniji ter v tujini.
Leta 2003 je napisala avtorsko knjigo Sodobni ples v Sloveniji, ki je izšla v založbi Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega ter objavljala v drugih strokovnih publikacijah (Moderna galerija, Amfiteater, Zbornik AGRFT).
Sodeluje v strokovnih telesih MzK, AGRFT, RIC, JSKD, JAMU (Brno, Češka).
Leta 2006 je v okviru Univerze v Ljubljani prejela priznanje za pomembna umetniška dela – umetniški doktorat.
Povezave: Uršula Teržan – eKumba AGRFT / Celinka / Cobiss
AVTORSKE PREDSTAVE IN KRAJŠE AVTORSKE KOREOGRAFIJE
| 2021 | ABFAB – FIRST CONTACT, performans, prod. Celinka (koproducent Fotopub) – Fotopub, Ljubljana UVOD V KRST PRI SAVICI, plesna predstava, prod. Celinka – Likovni atelje/stanovanje vizualnega umetnika Romana Uranjeka, Ljubljana |
| 2017 | TEMPESTASIS, plesna predstava, prod. Celinka – Mesto oblikovanja Ljubljana, Festival Klovnbuf; Plesna Nacionala, CK Španski borci |
| 2015 | RIBE NA SUHEM, krajša avtorska koreografija, prod. Celinka – 7. Plesna Nacionala, Španski borci Ljubljana |
| 2014 | PRIJATELJICI ŠE VEDNO, plesna predstava, prod. Celinka – dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom; 6. Plesna Nacionala, CK Španski borci |
| 2013 | SPREHAJAVA SE / VARIACIJE NA SPREHAJANJE, krajša avtorska koreografija – 13. Gala večer DBUS, Cankarjev dom; 5. Plesna Nacionala, Španski borci |
| 2012 | PRIJATELJICI ZA VEDNO, prod. Celinka – Štihova dvorana, Cankarjev dom |
| 2010 | MOMO, gledališka predstava za otroke (soavtorica Klavdija Zupan), LGL – Lutkovno gledališče Ljubljana |
| 2009 | TAKT, plesna predstava, prod. Celinka – dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom, Ljubljana |
| 2008 | LILI – razglednice futuristične ljubezni, plesno-gledališka predstava (soavtorica Klavdija Zupan), prod. Celinka – MGL CELINKA, krajša avtorska koreografija, Celinka in DBUS – 8. Gala večer Društva baletnih umetnikov Slovenije, Cankarjev dom |
| 2007 | DVOJNO ZLO, plesno-gledališka predstava, prod. Celinka – MGL INSEKTI, krajša avtorska koreografija, Celinka in DSBUS – 7. Gala večer Društva baletnih umetnikov Slovenije, Cankarjev dom VSAK DRUGAČEN, VSI NA ISTEM, priredba plesno-gledališke predstave Dvojno zlo, prod. Celinka – Festival Exodos, Gledališče Glej |
| 2006 | RELATIVNE PRINCESKE, krajša koreografija, Celinka in DBUS – 6. Gala večer Društva baletnih umetnikov Slovenije, Cankarjev dom KRALJESTVO PROTEUSA, večmedijski ambientalni projekt (so-koreografija: Lidija Podlesnik), prod. Celinka in Cortesia – Postojnska jama in na Ljubljanski grad ETIDE NA ZLOČIN IN KAZEN, delo v nastajanju, prod. Celinka – Mala scena MGL (koreografija in zasnova etid) |
| 2005 | MASKE, plesno-gledališka predstava, prod. Celinka – MGL |
| 2004 | KARNEVAL, plesna-gledališka predstava, prod. Celinka – MGL |
| 2003 | SIRENE, plesna predstava, prod. Celinka – Mala scena, MGL; Plesni forum Celje |
| 2002 | DOMA, SE MI ZDI, plesno gledališka predstava, prod. Celinka – Lutkovno gledališče Ljubljana |
| 2001 | VESOLJE 2002, plesna predstava, prod. Celinka – Plesni Teater Ljubljana (koreografija) |
| 2000 | 200%, plesna predstava, prod. Celinka – Festival Gledos, Kranj; Plesni forum Celje; MGL; Narodna galerija |
| 1998 | 100%, plesni prvenec, prod. PTL – Plesni Teater Ljubljana |
KOREOGRAFIJE – SODELOVANJA (ples, gledališče in druge prireditve)
| 2021 | UJETNIKI SVOBODE, vizualno performativni projekt Tine Kolenik – otvoritev novih prostorov AGRFT na Aškerčevi ulici, Ljubljana (gibno svetovanje) |
| 2016 | TRG REVOLUCIJE, 2016–, video projekt, avtor: Tobias Putrih, prod. Galerija Gregorja Podnarja, Berlin (koreografija) |
| 2014 | LA CECCHINA ALI NIKOGARŠNJA HČI (N.Piccinni), akademska javna predstavitev opere, r. Yulia Roschina, prod. Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Akademija za glasbo v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana – Cankarjev dom (mentorica za odrski gib, koreografija) LEDA Z LABODOM, avtorica: Tina Kolenik (Eclipse) – MGL (koreografija) MESIČKA NA NEBI (A. Dvorak), baletni solo Alene Medič na arijo Rusalke (prof. Pija Brodnik) – Božični gala večer radia Ognjišče, Gallusova dvorana CD (koreografija) |
| 2012/13 | ORFEJ (Monteverdi), opera, r. Detlef Soelter, dirigent: Egon Mihajlović – projekt treh Akademij (AG, AGRFT, ALUO) – Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Minoritski samostan, Ptuj; Evropska prestolnica kulture Maribor; Ljubljanski poletni festival 2012; Basilica dei Frari, Benetke, Italija; SNG Opera in balet Ljubljana (sorežija in koreografija) |
| 2013 | SPREHODI, krajša koreografija – gledališka šola Studio Art / SSG Trst (koreografija) |
| 2012 | EU SI MUOVE!, performans, tandem Eclipse – Štihova dvorana, Cankarjev dom (koreografija/gib) Lassana hair show, Lassana – Španski borci, Ljubljana (koreografija) |
| 2011 | MUCE – The Cats, muzikal, r: Boris Kobal, Jamnik – Gledališka šola Studio Art / SSG Trst (koreografija) |
| 2010/12 | NEKROPOLA, gledališka predstava, r. Boris Kobal, Celinka, KUD Pod Topoli, MGL – Lapidarij, Ljubljanski grad, Festival Ljubljana (Teatro Verdi, Italija; MGL; Teden slovenske drame, Kranj, Cankarjev dom, Devinski grad, Čedad in Gorica, Italija; Portorož) (koreografija) |
| 2010 | ZAJADRAJ, ZAPLUJ, Prešernov dan, osrednja kulturna prireditev zamejskih Slovencev, r. Boris Kobal, Studio Art / SSG Trst – Tržič/ Monfalcone (koreografija) IZJEMA IN PRAVILO, gledališka predstava, r. Boris Kobal – Gledališka šola Studio Art / SSG Trst (koreografija) MMMMMMMMMMKS, krajša koreografija – Gledališka šola Studio Art / SSG Trst (koreografija) |
| 2009 | VDIH TELESA, krajša koreografija, – gledališka šola Studio Art / SSG Trst (koreografija) |
| 2008 | Lassana hair show, prireditev Frizer leta – Kosovelova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana (koreografija dogodka) ZAVRATNE IGRE, gledališka predstava, r. Boris Kobal – Gledališka šola Studio Art, SSG Trst (koreografija) |
| 2007 | Lassana hair show – 8. slovenski frizerski festival, Gallusova dvorana, Cankarjev dom (koreografija) |
| 2006 | NESKONČNO LJUBLJENI MOŠKI, r. Boris Kobal, prod. MGL – Mestno gledališče Ljubljansko (koreografija) SMER GORNJI TRG (umetnost oblačenja), umetniški dogodek – Evrocenter Ljubljana (koreografija in režija) |
| 2004 | Slavnostna akademija ob 100 letnici rojstva Edvarda Kocbeka, r. Dušan Jovanović – SNG Drama Ljubljana (so-koreografija in nastop) DVOJČICI, muzikal, r. Ivana Djilas, prod. SLG Celje – SLG Celje (koreografija) |
| 2003 | ŠOLSKI ZVEZEK, gledališka predstava, r. Ivana Djilas, prod. SNG Drama – SNG Drama, Ljubljana (koreografija) POD NJENIM OKNOM, celovečerni film, r. Metod Pevec, prod. Emotionfilm Vertigo (koreografija) |
| 2002 | DISCOPIGS, gledališka predstava, r. Ivana Djilas, prod. Gledališče Glej – Gledališče Glej, Ljubljana (odrski gib) Glasbeni videospoti Klarise Jovanić, r. Siena Krušič – otroški program, RTV Slovenija (koreografija) |
| 2001 | CYRANO DE BERGERAC, gledališka predstava, r. Dušan Jovanović – Mestno gledališče ljubljansko (koreografija in odrska gesta) KASANDRA, gledališka predstava – režiserja Dušana Jovanoviča, SNG Drama, Ljubljana (koreografija, odrska gesta in ples) SREČKOVA PESEM, Offenbachova opereta, r. Ivana Djilas, dirigent Milivoj Šurbek – prireditev ob Dnevu slovenske vojske – Cankarjev dom (koreografija) |
| 2000 | KRST – TRAJANJE, večmedijski performans, r. France Stegnar, glasba: Mitja Reichenberg – proslava ob 200 letnici Franceta Prešerna, Prešernov gaj, Kranj (v so-koreografiji s Tanjo Skok) DESET STOPINJ POD NIČLO, plesna predstava, kor. Matjaž Farič – Cankarjev dom (koreografska asistenca) |
| 1999 | Osrednja prireditev za Dan državnosti (v sodelovanju s Klavdijo Zupan) – Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana (koreografija) |
| 1998/99 | PLESNA UČNA URA, pedagoški program za mladino, avtorica Sinja Ožbolt, prod. PTL – Plesni Teater Ljubljana (so-oblikovanje in sovodenje) |
| 1998 | GRADBENI MATERIALI KOT OBLAČILO, modni performans modne oblikovalke Marte Vrhovec – Ljubljana, Gornja Radgona (koreografija in nastop) |
| 1997 | VSEBINA NJENE TORBICE (s študentkami DI na AGRFT) – Modna revija študentk III. letnika Fakultete za modno oblikovanje v Ljubljani (koreografija) Modna revija diplomantk Fakultete za modno oblikovanje v Ljubljani, avtorska glasba Tomaža Groma (koreografija) |
| 1993 | DARITEV NA GROBU (Ajshil), r.: Sebastijan Horvat, prod. AGRFT Ljubljana – AGRFT Ljubljana; Ohridsko leto, Ohrid in Skopje, Makedonija (koreografija) |
| 1992-1994 | KDO SEM, modna revija Fakultete za modno oblikovanje v Ljubljani, avtorska glasba Draga Ivanuše – klub K4, Ljubljana Modno-plesni performans v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Gepard Koper, modna revija Fakultete za modno oblikovanje v Ljubljani |
| 1989 | RDEČI ALARM – Vzhodni plesni projekt, kor. Matjaž Farič – Cankarjev dom (asistentka koreografije) |
| 1988 | SLIKE ZA NJO, gibalno-gledališka predstava, režija: Aleš Kranjc Kušlan – Kulturni dom Šentvid (koreografija) |
PLES IN PERFORMANS
| 2021 | Abfab – First contact, performans, prod. Celinka (koproducent Fotopub) – Fotopub, Ljubljana |
| 2017 | Tempestasis, plesna predstava, kor. Uršula Teržan, prod. Celinka – Mesto oblikovanja Ljubljana, Festival Klovnbuf; Plesna Nacionala, CK Španski borci |
| 2015 | Ribe na suhem, kor. Uršula Teržan, prod. Celinka – 7. Plesna Nacionala, Španski borci Ljubljana |
| 2014 | Prijateljici za vedno, plesna predstava, kor. Uršula Teržan, prod. Celinka – dvorana Duše Počkaj, Cankarjev dom; 6. Plesna Nacionala, CK Španski borci |
| 2013 | Sprehajava se / Variacije na sprehajanje, kor. Uršula Teržan – 13. Gala večer DBUS, Cankarjev dom; 5. Plesna Nacionala, Španski borci |
| 2012 | Prijateljici za vedno, plesna predstava, kor. Uršula Teržan, prod. Celinka – Štihova dvorana, Cankarjev dom |
| 2008 | Lili – razglednice futuristične ljubezni, plesno-gledališka predstava (Uršula Teržan, Klavdija Zupan), prod. Celinka – MGL |
| 2006 | Zakajbimekdoustavil, plesna predstava. kor. Matjaž Farič (Flota) – Stara elektrarna, Ljubljana Kraljestvo proteusa, večmedijski ambientalni projekt, prod. Celinka in Cortesia – Postojnska jama in na Ljubljanski grad (ples, petje, video) |
| 2005 | Ukradeni pogled, gibno vizualna instalacija živih kipov, One Fiction Factory, Ana Desetnica in Celinka – Mednarodni festival Ana Desetnica, Ljubljana Osrednja prireditev za Dan državnosti, r. in kor. Iztok Kovač – Trg revolucije, Ljubljana |
| 2002 | Doma, se mi zdi, plesno gledališka predstava, kor. Uršula Teržan, prod. Celinka – Lutkovno gledališče Ljubljana |
| 2001 | Kasandra, gledališka predstava, r. Dušan Jovanović, SNG Drama, Ljubljana Zbogom, princ (1. del trilogije), lutkovna predstava za odrasle, r. Silvan Omerzu, CD in gledališča Konj – Cankarjev dom, Ljubljana VESOLJE 2002, plesna predstava, prod. Celinka – Plesni Teater Ljubljana |
| 2000 | PRO SERIES 2000, Research Projects for Professional Dancers and Choreographers, kor. Josef Nadj – Internationale Tanz Wochen Wien, Avstrija 200%, plesna predstava, kor. Uršula Teržan, prod. Celinka – Festival Gledos, Kranj; Plesni forum Celje; MGL; Narodna galerija Krst – Trajanje, multimedijski performans, r. France Stegnar – proslava ob 200 letnici Franceta Prešerna, Prešernov gaj, Kranj |
| 1999 | Prometeus, plesna predstava, kor. Jan Fabre – Internationale Tanz Wochen Wien (Avstrija) Miška Kotališka, glasbena pravljica Melite Osojnik – gostovanja po Sloveniji (ples, igra in koreografija) |
| 1998 | 100%, plesni prvenec, kor. Uršula Teržan, prod. PTL – Plesni Teater Ljubljana Skriti vrtovi pogleda, plesna predstava, kor. Sinja Ožbolt, PTL – Plesni teater Ljubljana |
| 1997 | Bikec Ferdinand JR, muzikal za otroke, kor. Ksenija Hribar, PTL – Plesni teater Ljubljana Osrednja prireditev za dan državnosti, r. Barbara Hieng Samobor, kor. Tanja Zgonc – Cankarjev Dom, Ljubljana |
| 1996 | Čudovite ruševine, plesna predstava, kor. Sinja Ožbolt, PTL – Plesni teater Ljubljana Telo v plesu, plesna učna ura, plesni kulturni dan, koncept Sinja Ožbolt – PTL in Cankarjev dom |
| 1995 | Komemoracija – Posušene solze, idejna zasnova in koreografija Ksenija Hribar s PTL koreografi – otvoritev dvorane Plesnega Teatra Ljubljana Zrcaljenja, plesna predstava, kor. Sinja Ožbolt, PTL – Cankarjev dom, Ljubljana |
| 1994/95 | Podiplomski študij na akademiji London Contemporary Dance School, teoretični študij in predstave akademije z gostovanji po Veliki Britaniji in Evropi |
| 1994 | Rdeči čeveljčki, plesni video, r. Marina Gržinić, Aina Šmid (posneto na AKC Metelkova mesto) Ženska v rdečem, avtorici: Mojca Dreu, Neva Faninger (PPF) – KUD France Prešeren, Ljubljana |
| 1993 | Rdeči čeveljčki, plesna predstava, kor. Sinja Ožbolt, PTL – Galerija Kapelica/ŠOU, Kersnikova, Ljubljana Derr / Potoples, plesna predstava, kor. Matjaž Farič, prod. Inart center – SMG, Ljubljana (in gostovanja Slovenija, Avstrija in Nizozemska, Belgija) |
| 1992 | Kralj Lear, gledališka predstava, r. Dušan Jovanović, kor. Tanja Zgonc, SNG Drama, MGL, CD – Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana Timon Atenski, gledališka predstava, r. Vito Taufer, kor. Matjaž Farič – SNG Drama, Ljubljana |
| 1990-1991 | Carmina Burana, plesna predstava, kor. Terry Gilbert – London Dance Overture 91 (diplomska predstava) – Gala prireditev akademije London Studio Centre, gledališče West End, London |
| 1988-1989 | Plesna predstava, kor. Gilbert P. Coutrin (jazzbalet – Guadalupe), Slovenija in Avstrija Šeherezada, r. Tomaž Pandur, kor. Maja Milenovič Workman – Slovensko mladinsko gledališče |
| 1987-1988 | Pas de quatre (del Labodjega jezera, Španski capricco), kompozicija iz sodobne plesne tehnike Graham, diplomska predstava Srednje baletne šole, mentorji: Franci Ambrožič, Jelena Marković, Camilla Gair – Cankarjev dom, Ljubljana Sodelovanje v plesni predstavi britanskega plesalca in koreografa Michaela Clarka, Cankarjev dom – Ljubljana (sodelovanje kot gostja) |
PEDAGOŠKO DELO – koreografija / mentorstvo (AGRFT)
Podatki dostopni na spletni strani eKumba (Uršula Teržan)
PEDAGOŠKO DELO – poučevanje in organizacija (AGRFT in izven)
| 2021 | Organizacija seminarja na AGRFT za predmet Gib v prostoru – raz-gibani prostor: Telo skozi čas plesalke in koreografinje Tanje Skok Vodila delavnico Pure Cunningham 2 z zaključno predstavitvijo – Mednarodna poletna plesna šola, JSKD |
| 2020 | Vodila delavnico Pure Cunningham 3 z zaključno predstavitvijo – Mednarodna poletna plesna šola, JSKD |
| 2018-2021 | Predavanja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana: predmet Koreografska delavnica Višje baletne šole (Modul Koreografija) |
| 2018-2020 | Predavala balet in sodobne plesne tehnike v okviru Erasmus in trimesečne mednarodne izmenjave profesorske mobilnosti – JAMU, gledališka akademija Janaček v Brnu, Češka |
| 2018 | Organizacija seminarja na AGRFT za predmet Odprta katedra giba in plesa Improvizacija in podajanje energije v parih doc. Jane Menger, mag. um. giba Organizacija seminarja na AGRFT za predmet Odprta katedra giba in plesa Dekonstrukcija konstrukcije, da se ustvari nova konstrukcija Igorja Sviderskega, mag. um. giba Organizacija Univerzitetnega prvenstva v družabnem plesu s študenti AGRFT – dvorana KRN na Fakulteti za šport, Ljubljana |
| 2017 | Organizacija seminarja na AGRFT za predmet Gib v prostoru – raz-gibani prostor: Krinolina – svoboda ujetega telesa plesalke in koreografinje Tanje Skok Organizacija seminarja na AGRFT v študijskem programu 1.st. DI1 in GLR1 Odrska prezenca skozi subtilno zaznavanje igralčevega zunanjega in notranjega prostora seiki terapevtke in plesalke sodobnega plesa Dominike Kacin Organizacija seminarja na AGRFT za predmet Gib v prostoru – raz-gibani prostor: predavanje O Slovenskem sodobnem plesu Jerneje Kos in Daliborke Podboj |
| 2010 | Vodila mednarodni seminar na področju sodobnega plesa z naslovom: Principi plesne tehnike VS principi improvizacije, Karlovac, Hrvaška |
| 2009 | Vodila strokovni seminar stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v okviru Zavoda republike Slovenije za šolstvo – smer Klasični balet – KGBL (Konzervatorij za glasbo in balet, Ljubljana) Vodila mednarodni seminar na področju sodobnega plesa: Sodobno plesni premik – ustvarjanje med sprostitvijo in angažmajem, Karlovac, Hrvaška |
| 2008-2013 | Vodila mednarodni seminar – celoletne umetniške delavnice Sodobne plesne tehnike in improvizacija / kompozicija za gledališče v Studiu Art / SSG v Trstu |
| 2003-2010 | Poučevanje – koreografske delavnice z naslovom programa: Izbirni program v devetletki – plesne dejavnosti (nad. st.) ter vrtcih, na seminarjih stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v okviru Zavoda republike Slovenije za šolstvo – Fakulteta za šport |
| 2003/04 | Poučevanje Cunningham plesne tehnike na Umetniški gimnaziji – smer sodobni ples; v okviru Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana |
| 2000 | Vodila plesne delavnice (improvizacijo in tehnične klase) v okviru Glasbene šole Velenje – oddelek za ples Vodila plesne improvizacije in kompozicije – Jesenska plesna šola JSKD v Ljubljani |
| 1999 | Poučevala sodobni ples in klasični balet v skupini En Knap (Iztok Kovač) |
| 1997 | Poučevala sodobni ples in poučevala plesne in gledališke skupine po različnih slovenskih mestih (Novo Mesto, Izola, Velenje…) |
| 1993-1994 | Poučevala klasični balet v plesni skupini Terpsihora, v Novem mestu Mentorica za gib in koreografinja pri gledališki predstavi Evripid na Gimnaziji Moste za prireditev Podobe Trenutkov v Cankarjevem domu v Ljubljani Sodelovala sem na gledališkem in lutkovnem taboru ZKOS v Murski Soboti, vodila sem plesno delavnico |
| 1991-2021 | Mentorstvo vsakoletne redne letne produkcije (javni nastopi) študentov AGRFT: DI, GLR, DRMT, FR in Akademije za glasbo na gledališkem odru AGRFT, od leta 2004 pa v Plesnem teatru Ljubljana, Šentjakobskem gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem in na odrih nove AGFT na Aškerčevi cesti Gostovanja gibnih projektov AGRFT na prizoriščih Univerze v Ljubljani, akcijah Treh Akademij za MOL, Triadi, na prireditvah in svečanih podelitvah UL, Borštnikovem srečanju |
| 1991-1992 | Poučevanje – sodobni ples (plesne tehnike Graham in Cunningham), Srednja Baletna šola v Ljubljani, z zaključno javno uprizoritvijo, Cankarjev dom |
| 1986-2004 | Redno poučevanje sodobne plesne tehnike in Klasični balet v študentskem plesnem studiu Intakt – v okviru ŠOU Ljubljana |
| 1986-1989 | Poučevanje – sodobni ples (plesne tehnike Graham in Cunningham) v profesionalnem plesnem gledališču PTL – Plesnem Teatru Ljubljana |
Avtorska besedila, strokovni članki, predavanja
| 2003-2021 | Avtorska besedila za gledališke liste predstav: Sirene; Zavratne igre; Lili – razglednice futuristične ljubezni; Dotik resničnega; Takt; Ponavljanje, norost, disciplina; Mmmmmmmmmiks; Momo; Prijateljici za vedno; Tempestatis; Uvod v Krst pri Savici; abfab – first contact |
| 2021 | Voditeljica zaključne okrogle mize The Ever-expanding Horizons of Theatre na gledališki konferenci JAMU, Brno, Češka |
| 2019 | Povabljena govorka z zaključnim govorom na zaključni okrogli mizi Experience as a Research Method in Performing Arts na International Conference of Doctoral and Theatre Practice and Theory na JAMU, Brno, Češka |
| 2018 | Povabljena govorka z zaključnim govorom na zaključni okrogli mizi Tendencies in Contemporary Theatre Directing and Theatre-Directing Education na gledališkem simpoziju, Brno, Češka |
| 2016 | Prispevek Je kaj novega, sodobnega? za Zbornik ob 70-letnici AGRFT Recenzija knjige Katje Legin, Dvojnosti – Performer in njegovo delo (knjižnica MGL) za AMFITEATER – Revijo za teorijo scenskih umetnosti |
| 2013 | Poročilo DPK SM za odrske stvaritve; Splošna matura iz predmeta Sodobni ples v letu 2013: avtorici: Uršula Teržan in Petra Pikalo Poročilo DPK SM za odrske stvaritve; Splošna matura iz predmeta Teorija in zgodovina drame in gledališča v letu 2013: avtorici: Uršula Teržan in Mojca Dimec |
| 2010 | Okrogla miza o baletnem izobraževanju in o projektu baletnega studia v okviru SNG Opera in balet Ljubljana; Tematski dan posvečen baletu – Prispevek SNG Opera in balet Ljubljana k prihodnosti opere in baleta na Slovenskem Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – Sodobni ples (DPK SM za odrske stvaritve); avtorici: Uršula Teržan in Petra Pikalo |
| 2009 | Recenzija: Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo me imenuje za članico ekspertne komisije za oceno vloge za ustanovitev novega visokošolskega zavoda Akademija za ples |
| 2005 | Članek Ples, najhitrejši in najživahnejši umetniški organizem za Spremne interpretacije Gledališkega letopisa, sezona 2003 – 2004, Slovenski gledališki muzej |
| 2004 | Polemika Gibanje ne laže v časopisu za scenske umetnosti – Maska (str. 112, letnik XIX, št. 3-4 (86-87) poletje 04 Predavanje Sodobni ples v Sloveniji (o istoimenski avtorski knjigi), v okviru Predstavitve knjižnih izdaj s področja dramatike in teatrologije knjižnice MGL, 39. Borštnikovo srečanje – Maribor, SNG Mali oder Članek Slovenska umetnost 1985 – 95: začetki profesionalizacije sodobnega plesa – Gibanje ne laže, za Moderno galerijo v Ljubljani Predavanje Razširjeni prostori umetnosti – Slovenska umetnost 1985 – 95: začetki profesionalizacije sodobnega plesa, v Moderni galeriji |
| 2003 | Monografija Sodobni ples v Sloveniji, izdala knjižnica MGL (2003, zvezek 137) |
| 2001/2002 | Strokovni pregled prevoda knjige Mojstrstvo gibanja (The Mastery of Movement) Rudolfa Labana, knjižnica MGL (2002, zvezek 134) |
| 2000 | Kritika baletne predstave Ukročena trmoglavka v tedniku Stop (str. 16, XXXIII/6, 10. feb. 2000) |
| 1999 | Priprava in urejanje študijskega programa oddelka za gledališče in radio; Katedra za plesno in gibno izraznost Recenzija raziskovalne naloge Zgodovina sodobnega plesa v Ljubljani (Bojana Kunst, Eda Čufer, Koen Van Daele), raziskovalni projekt po naročilu MOL |
| 1997 | Magistrska naloga na London Contemporary Dance School z naslovom Plesni Teater Ljubljana in njegova vloga v razvoju sodobnega plesa v Sloveniji |
Članstva in funkcije v strokovnih in znanstvenih združenjih
| 2019-2021 | Članica in predsednica žirije na študentskem gledališkem festivalu Setkání / Encounter, Brno – Češka |
| 2016-2020 | Članica UOPS – Upravnega odbora Prešernovega sklada na MzK |
| 2016– | Članica komisij ob zagovoru Magistrskih nalog AGRFT za študente: Jana Menger, Igor Sviderski, Evin Hadžialjević, Iza Skok, Pia Vatovec, Tajda Podobnik, Aja Zupanec, Lucija Ćirović, Marko Ujc, Lovro Finžgar, Katarina Krapež, Zala Ana Štiglic… |
| 2014 | Predsednica Akademskega zbora AGRFT |
| 2013– | Predsednica državne izpitne komisije za Sodobni ples, RIC, državni izpitni center |
| 2011-2013 | Predstojnica katedre za gibno in plesno izraznost AGRFT Namestnica predstojnice gledališkega oddelka AGRFT |
| 2011 | Članica komisij za prvo in drugostopenjske študentske zadeve na AGRFT |
| 2010-2012 | Članica strokovnega sveta pri pripravi študijskega programa za Višjo baletno šolo KGBL (Konservatorij za glasbo in balet, Lj) – avtorstvo programa za predmeta: sodobne plesne tehnike in koreografija |
| 2009 | Članica ekspertne komisije; Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo; za oceno vloge za ustanovitev novega visokošolskega zavoda Akademija za ples Predsednica Strokovne komisije za področje: sodobni ples, v okviru Javnega sklada kulturnih dejavnosti Slovenije |
| 2008– | Članica DPK SM državne predmetne izpitne komisije za splošne mature pri ocenjevanju teoretičnih in praktičnih maturitetnih nalog Zunanja ocenjevalka plesnih matur na Umetniški gimnaziji – Modul B, smer Sodobni ples; v okviru Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana |
| 2004– | Članica državne izpitne komisije pri ocenjevanju teoretičnih in praktičnih maturitetnih nalog in piska maturitetnih vprašanj za področje Zgodovine plesa za Umetniško gimnazijo – smer sodobni ples |
| 2003, 2019 | Članica strokovne žirije za tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, JSKD (Javni sklad kulturnih dejavnosti) |
| 2002-2003 | Članica strokovnega sveta pri pripravi učnega načrta za predmet plesna pripravnica, v okviru Zavoda republike Slovenije za šolstvo |
| 2000– | Ustanovna članica in predsednica Društva ustvarjalk sodobnega plesa – Celinka |
| 1999-2003 | Članica Programskega sosveta za vsebinski izbor programov izpopolnjevanja, v okviru Ministrstva za šolstvo znanost in šport |
| 1999-? | Članica komisije za nostrifikacije v tujini pridobljenih visokošolskih spričeval na Univerzi v Ljubljani. Zanje sem pripravljala nostrifikacijska poročila do ukinitve strokovne komisije UL |
| 1998-1999 | Članica DSPS (Društva za sodobni ples Slovenije) in podpredsednica v svetu upravnega odbora Članica študijske skupine za glasbene šole; strokovno sodelovanje – priprava in predstavitev teme Sooblikovanje ciljnih dosežkov na koncu programa "Sodobni ples". |
| 1998– | Članica DBUS (Društva baletnih umetnikov Slovenije) |
NAGRADE IN PRIZNANJA
| 2019 | Zlato priznanje na Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti mladih, JSKD za predstavo Občutki padanja (študenti DI1, AGRFT), CK Španski borci (mentorica za gib) |
| 2018 | Ekipno 2. mesto na Univerzitetnem prvenstvu v družabnem plesu s študijsko produkcijo AGRFT Zlato priznanje na Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti mladih, JSKD za predstavo Vaja (študenti DI1, AGRFT), CK Španski borci (mentorica za gib) Zlato priznanje na Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti mladih, JSKD za magistrsko produkcijo Kakor dih Evin Hadžialjević, CK Španski borci (glavna mentorica) Uvrstitev v mednarodni izbor na študentskem gledališkem festivalu Setkání / Encounter, Brno, Češka s študenti 3. letnika DI, DRMT in GLR z gledališko produkcijo Tumor v glavi (odrski gib) |
| 2017 | Zlato priznanje na Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti mladih, JSKD za predstavo Tempestas (študenti DI1, AGRFT), CK Španski borci (mentorica za gib) |
| 2014/15 | Prešernova nagrada za režijo in skupinsko igro (2014) in Šeligova nagrada za najboljšo predstavo festivala po izboru strokovne žirije na 45. Tednu slovenske drame (2015) za študijsko predstavo tisočdevetstoenainosemdeset v režiji Nine Rajić, Gledališče Glej (odrski gib, koreografinja) |
| 2013 | Severjeva nagrada za študenta igre (Benjamin Krnetič) in selekcija Borštnikovo srečanje za diplomsko predstavo Kaligula at al. v režiji Tjaše Črnigoj, Mini Teater (odrski gib, koreografinja) |
| 2012 | Nagrada za »Zmagovalno koreografijo in predstavo leta« po izboru Parade plesa za avtorsko plesno predstavo Prijateljici za vedno (Celinka, Cankarjev dom) (koreografinja in plesalka) Selekcija na mednarodne festivale in gostovanje: Evropska prestolnica kulture Maribor, Ljubljanski poletni festival 2012, Basilica dei Frari, Benetke, Italija s predstavo Orfej, Claudio Monteverdi, projekt treh Akademij: AG, AGRFT, ALUO (odrski gib, koreografinja, asistentka režije) |
PODROBNEJE O PREDSTAVAH
UVOD V KRST PRI SAVICI (2021)
plesna predstava
Krst pri Savici, najpomembnejša slovenska epska pesnitev, začetek slovenske mitologije, je bil temelj marsikatere uprizoritve ali apropriacije v slovenski zgodovini umetnosti.
Sodobno plesno raziskovanje slove(a)nske mitologije je nekakšna vrnitev h koreninam, odraz krize identitete slovenske kulture.
Ustvarjalci se, kot se ranjena žival vrne k prvinskim nagonom, vračajo v zgodovinsko raziskovanje prvin našega naroda, njegovega upora in njegovega poraza.
“Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!”
Sodobno plesna uprizoritev Krsta pri Savici koreografinje Uršule Teržan z oblikovalkami giba Anjo Möderndorfer, Anamario Bagarić, Tajdo Podobnik in pevko Marijo Erjavec bo uprizorjena v zasebnem stanovanju Romana Uranjeka, ki bo kot scenograf svoj dom odprl javnosti in ga v sodelovanju z gibalnimi ustvarjalci priredil predstavi.
Uprizoritev, ki temelji na trenutni družbeno-politični situaciji v dialogu s slovensko mitologijo ustvarja politiko giba, ki se prepleta med poganskim prirodnim ritualom in humanističnimi moralnimi normami nekega zgodovinskega trenutka, in skozi boj med staro-sodobno monoteistično vero in ritualnimi prvinami matere Zemlje raziskuje in opozarja na razredni boj sedanjosti.
Z združitvijo klasične besede, opernega glasu, eksperimentalne scenografije in sodobnega giba, skozi izčrpavajoč ples štirih poganskih teles v igri spreobrnjenjevanja in raziskovanja lastne osebne preteklosti, Krst pri Savici Uršule Teržan obenem upodablja nedavno izselitev tovarne Rog, napad na Kapitol…
Kot kaplje dežja sreče želijo ustvarjalke predstave postopoma izklesati kanjon v meščansko stanovanje na Tavčarjevi ulici in opozoriti na razredne neenakosti današnjega časa.
Ko Krst pri Savici ostane brez besed, podobno kot Smole nadaljuje Teržan… Z impresijo sedanjosti, s perverzijo sodobnosti, kot Elfriede Jelinek slika impresijo današnje meščanske družbe, ki je zrela sramu same sebe.
___
F. Prešeren: Krst pri Savici
Prešernovo prehajanje med klasično antično obliko junaškega epa in lirično pesnitvijo, ki preizprašuje osebno stisko protagonistov, lahko prevedemo v “Osebno je politično” feminističnih bojev šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja in v njem prepoznamo elemente relacijske estetike sodobne umetnosti.
Aktualizacija te znane pesnitve je bila izvedena že nekajkrat, a ni napačno pomisliti, da je prav današnji čas spet eden izmed tistih trenutkov, ko slovenski narod živi eno svojih največjih stisk.
Če je takrat naš narod napadala tuja vera, se danes napada ta narod sam, s taisto vero ob boku.
Tako kot v času pokristjanjevanja, tudi sedaj bijemo boj med starimi in novimi bogovi, s tradicijo na eni strani in tehnokratskim kapitalizmom na drugi.
Že Prešeren je v svoji pesnitvi prepletal takrat sodobno in klasično mitologijo, ustvarjalci dane sodobno plesne uprizoritve pa ustvarjajo novo manifestacijo, ki se dotakne dejanske sodobnosti, podobno kot Gaimanov roman Ameriški bogovi združuje mitološka božanstva z božanstvi sodobnega tehnološko pogojenega kapitalističnega ustroja sodobnega sveta.
Dušan Smodej
___
Krst pri Savici se zgodi na mah, v današnjem trenutku pre-kratkega časa, ki nas determinira skozi prizmo teleobjektiva.
Vse je povečava, zoom, frame, trenutek.., ki si ga odtrgamo zase, za zavedanje svojega obstoja, entitete (realne ali virtualne??) tukaj in zdaj! Kje tukaj? Kje JE tukaj? In kdaj je ZDAJ?.. če si ga lahko prevrtavamo na začetek znova in znova…
Kdo smo, kje je naša domovina (ali je to danes še pomembno?!), ali imamo (še) kje korenine, se zavedamo kaj nas tvori, od kod smo, in bolj pomembno: smo KAM namenjeni?
Trgamo se za ideje, ideologije, o katerih pregovorno vemo premalo. Brez razmisleka smo pripravljeni raztrgati, pretrgati vse vezi, prizadeti sebe in ostale. Samo, da nekaj čutimo, četudi zelo boli. Lepota se odmika ideji o pomembnosti, umetnost ideji o pomembnosti nacije, ki je sicer temelj neke umetnosti. Vendar je umetnost danes nadnacionalna. Nacija se trga sama zase, v sebi. Umetnost ji drži ogledalo. V njem zremo sami sebe, lepe in grde, takšne, kot smo, nacionalni, nadnacionalni, ljudje, človek posameznik, zemljan, samo človek. Nemir nas vznemirja, miru ne zmoremo. Vero smo že zdavnaj zamenjali- pre-trgovali v supermarketu.
»Se razvija pred časom, se uresniči v trenutku in za njim ostane le še misel spomina na dogodek, ki je že sam po sebi sled, ki se briše.« Tako piše o plesu Alain Badiou in se vendarle zlahka nanaša tudi na Krst in Slovenstvo, kjer je že v začetku izbris misli, ki je neulovljiva.
Je jasen potek sosledij, ki nas pripeljejo vedno znova nazaj na začetek, k vprašanju: kdo smo?
Kot pravi Badiou, ples nima ustaljene zgodovine, pa tudi ne nacija. Ni tiste ene resnice, je poln razpršenih resnic, ki stalno vnovično zahtevajo prerazporeditev razmerja med vrtoglavico in natančnostjo…vsak dan novo telo, nova vrtoglavica, nova natančnost. Se razvija pred časom dogodka, se uresniči v trenutku in za njim ostane le še misel spomina na dogodek, ki je že sam po sebi sled, ki se briše.
Kje smo, ali smo še?
Uršula Teržan
USTVARJALNA EKIPA:
Koreografija: Uršula Teržan
Koreografsko svetovanje: Tanja Skok
Zven: Marija Erjavec
Glas: Polona Juh
Oblikovanje giba: Anja Möderndorfer, Anamaria Bagarić, Tajda Podobnik
Scenografija: Roman Uranjek
Kostumografija: Meta Megušar Bizjan, Marta Vrhovec
Oblikovanje zvoka in glasba: Mario Marolt
Oblikovanje svetlobe: Anže Kreč
Foto: Miha Fras
Produkcija: Celinka – društvo ustvarjalk sodobnega plesa
Koprodukcija: Fotopub
Premiera: 16. oktober 2021 ob 19h in 20h, Likovni atelje, stanovanje vizualnega umetnika Romana Uranjeka, Tavčarjeva 2, Ljubljana
MEDIJSKI ODZIVI:
Balkan Dance Project vol. 5 in Celinka z utrinki zgodovinskega spomina!
Daliborka Podboj, Parada plesa, 06.11.2021
Uršula Teržan. Spet smo tu, po 100 letih tako rekoč na isti točki!
Daliborka Podboj, Parada plesa, 31.10.2021
FOTOGRAFIJE (foto: Miha Fras)
200 % (2000)
plesna predstava
Točka realnosti, neskončnost misli
V plesnem prvencu 100% Uršule Teržan je bil odnos med telesom in odrom neenakopraven, saj je bilo telo edino središče dogajanja. Odrski prostor je bil prazen, nevtralen in ga je prvenstveno določalo telo v gibanju oziroma čutenju. S fizikalnimi zakoni določen okvir gibanja in s fizičnimi zmožnostmi omejen plesni izraz sta vseskozi v dramatični napetosti. Telo v plesnem gibanju je vedno na meji možnega, tako v fizičnem kot fizikalnem. Čeprav vsakič znova rahlo premakne meje, zakoni, po katerih se giblje, ostajajo. Oder kot umetno ustvarjen prostor neskončnosti, je okvir za gibalno akcijo, ki v prostoru brez posebnosti ustvarja vedno nove in drugačne svetove. Svobodno telo postaja glavni določevalec prostora in njegov sestavni del.
Obrnjena slika – 200% – izhaja iz predpostavke, da na minimum skrčen prostor deluje na plesni izraz podobno kot neomenjen nevtralen prostor. Na prvi pogled ostre omejitve gibanja se v procesu izkažejo kot izrazite prednosti. Težnost ni več omejevalni faktor, temveč deluje kot vzpodbuda. Dimenzije so predmet zavestne manipulacije in kreacije. V delavnici svetov – odrski škatli – je prostor neskončen, prazen, nevtralen. Dejanske dimenzije te škatle nimajo vpliva na podobo svetov v njih. Hiper ukrivljen neskončen prostor v realnosti obstaja kot odrska škatla. Iz točke realnosti se vsakdo lahko spusti v neskončnost domišljije. Prostor in Čas sta kot okvir predstave določena, pogled in z njim sprožena misel, pa sta osebna in neskončna.
Klavdija Zupan
___
O prostoru
V prostor posegamo zato, da vzpostavljamo stik s subjekti in objekti, oziroma da uresničimo nek motiv; s svojim gibanjem torej (lahko) definiramo prej nevtralni prostor. Običajno pa je prostor “pred-postavljen”, torej nikakor ne nevtralen: to je ožji in širši bivalni prostor z vsemi objekti in subjekti, ki se mu ves čas prilagajamo; ta prostor nas delno ali povsem usmerja in vpliva na način, hitrost in obliko našega gibanja.
V praksi potemtakem ne gre za dva različna prostora; “nevtralni” prostor si moramo poiskati, zamejiti ali ustvariti (na primer travnik, goličava, prazna dvorana ali oder). To je lahko tudi prostor plesa: tu se dogaja “oblika-v-nastajanju-in-minevanju”, ki jo ustvarja telo, gibajoče se v tem prostoru in času. V praznem, “nevtralnem” prostoru je plešoče telo razmeroma suvereno, čeprav vendarle spet omejeno, denimo z gozdnim obronkom, kjer se travnik neha, s krogom ali polkrogom gledalcev, s tribunami arene ali pa s stranicami klasičnega “odra-škatlice”. Plešoče telo pri oblikovanju prostora upošteva zorni kot statičnega gledalca. (Možen je seveda tudi obrnjen pristop: gledalec se giblje okrog statičnega ali/in gibajočega se objekta / subjekta – instalacije in sam kreira svoj zorni kot). Takoj, ko telo naleti v prostoru na objekte in subjekte, ti drugače določijo njegovo gibanje. Gibalna oblika se jim prilagodi – tudi v vsakdanjosti. Ali se telo pri tem čuti manj svobodno, kot v praznem prostoru, je relativno: svoboda praznega prostora je zaradi neizmernih možnosti lahko navdušujoča, ali pa dolgočasna in celo strašljiva; omejitve definiranega prostora so lahko pravi vir frustracij, ali pa zbujajo tudi tolažeče občutke znanega, varnega in predvidljivega.
Za plesno telo je definiran in omejen prostor, napolnjen s subjekti in objekti – ali kot v našem primeru – zamejen s kocko, lahko mikrokozmos, poln izzivov in spodbud za raziskovanje. S svojimi določili vpliva na nastajanje smeri, linij, oblik telesa kot celote, na dinamiko, kvalitete, energijo, na fokus in teksturo gibanja ter plesalca – če želi preživeti brez hujše škode – sili v gibalne inovacije.
Ustvarjene oblike si iščejo vzporednice v dinamikah čustvovanja in postajajo same po sebi izrazne. Prepletene s simboličnimi pomeni prostorskih kategorij, kot so: notri-zunaj, ven-noter, zgoraj-spodaj, skozi, okrog, pod, nad, pred, za in tako naprej, se pričnejo pomensko nadgrajevati.
Nenadoma se jim pridružijo še osebne “zgodbe”, ki so se nezavedno precejale skozi individualne načine večmesečnega doživljanja, razumevanja in delovanja v omejenem prostoru ter odzivanja na tisto, kar je izven njega. Rojevajo se različne strategije preseganja fizične omejenosti – tudi z zvijačami, kot so hrepenenje, želje, sanje, vizije – z domišljijskimi preobrazbami torej, nekakšnemu osvobajanju od telesa, pa spet vračanju k njemu. Da se krog ne prekine.
Neja Kos
USTVARJALNA EKIPA:
Koreografija: Uršula Teržan
Dramaturgija: Klavdija Zupan
Oblikovanje giba, ples: Neja Kos, Marinka Ribič, Tanja Skok, Uršula Teržan
Glasba: Mario Marolt
Kostumografija: Marta Vrhovec, Marija Pogačnik
Scenografija: Irena Pivka
Oblikovanje luči: Boris Milanko
Tonski mojster: Anže Kreč
Grafično oblikovanje: Miran Klenovšek
Produkcija: Gledališče čez cesto, Kranj
Premiera: 30. september 2000, Festival Gledos, stari bazen v Kranju
Ponovitve in gostovanja: 2000: Celje (Plesni forum Celje), Ljubljana (MGL; Narodna galerija; Festival Vdor/Break 21; 2001: Ana Desetnica – Ljubljana; Poletni primorski festival – Koper; 10. bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, Sarajevo; 2002: Infant – Novi Sad; BELEF – Beograd; 2003: Prvi slovenski plesni festival Gibanica
MEDIJSKI ODZIVI:
- Intervju: Kocka kot kozmos, Dnevnik (september 2000; Tanja Lesničar – Pučko)
- Članek: Bose na Veneri, Delo (kultura, 18. junij 2001 – Neja Kos)
- Pogovor z Nejo Kos: Kaos in komunikacija, Večer (31. julij 2001 – Daliborka Podboj)
- Članek: Plesalci čez mejo, Dnevnik (junij 2002 – Petra Pogorevc)
- Članek: Kubični meter sveta, Dnevnik (11. julij 2002 – Petra Pogorevc)
- Kritika: Slovenački ples, Beograd (julij 2002)
FOTOGRAFIJE:
VIDEO: