koreografinja, plesalka, performerka, pedagoginja

Tina Valentan (1978, Maribor) deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture. Leta 2007 je zaključila študij plesa in koreografije na School for New Dance Development, v Amsterdamu. Njeni solistični in skupinski projekti so podprti s strani različnih produkcijskih hiš: Federacija, Maska, Emanat, Mesto žensk, Plesna izba Maribor, European Cultural Foundation in Modul Dance.
Kot koreografinja sodeluje tudi pri gledaliških in glasbenih predstavah. Pomembne pedagoške izkušnje je pridobivala v Plesni izbi Maribor (PIM), kjer je med leti 2010 in 2013 sooblikovala program celoletnega plesnega izobraževanja. Plesno tehniko je med drugim poučevala tudi na SVŠGL – plesni gimnaziji. Svoje delo usmerja v integracijo uma in telesa, ki v relaciji do časa in prostora dopušča, da se odrski material oblikuje sproti, tako da se umetniško delo lahko ustvari samo od sebe. Ta princip je začela intenzivneje raziskovati v odmevnem solu Ko luna raste in ga poglablja s principi somatskih praks, natančneje Body mind centering metodo, s katero se srečuje v raziskavah Snježane Premuš. Po mnenju publike in kritiške javnosti odlikuje Tino Valentan ponotranjena plesna drža in performerska senzibilnost.

AVTORSKE PREDSTAVE

PROJEKTI (soustvarjalka, plesalka, performerka)

AVTORICA KOREOGRAFIJ V GLEDALIŠKIH PREDSTAVAH

PEDAGOŠKO DELO

DRUGO

NAGRADE

PODROBNEJE O PREDSTAVAH

KALIPSO (2016)

Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Jajce v kokoši, kokoš v jajcu.
Iz česa nastane umetniško delo? V tej predstavi je odgovor na dlani, a vendar skrit. Skriva se v dveh zlatih jajčecih, ki prepotujeta dolgo pot od komaj zaznavnega občutka v trebuhu do odrske stvaritve. Plesalka v njej nagovarja nič manj kot vesoljno stvarstvo, rekoč: »Dobrodošli na postaji Mir!«
Kalipso je neumnost. Kalipso je boginja. Kalipso je nočni bar za samce vseh vrst. Kalipso postavlja nove horizonte zabavni industriji s pomočjo ustvarjalne seksualnosti in vam zagotavlja: navaden pleh se lahko spremeni v čisto zlato! Kalipso (orig. zvijačno, skrito) so individualni in družbeni vzorci, ki se nevidno in skrito prenašajo tako v prostoru in času, kot v življenju posameznice_ka.
Neumnost je vedno znova orodje elite; kdor ne pozna zgodovine, ne ve, čemu se upira.
Andreja Kopač, Tina Valentan

Avtorica in izvajalka: Tina Valentan
Avtor glasbe in zunanje oko: Tian Rotteveel
Dramaturginja: Aleksandra Blagojević
Umetniško usmerjanje: Snježana Premuš
Kostumografka: Urška Recer
Oblikovalka luči: Urška Vohar
Teoretska refleksija: Tea Hvala
Izvršna producentka: Amela Meštrovac

Produkcija: Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi
Koprodukcija: Plesni Teater Ljubljana, Plesna Izba Maribor
Projekt sofinancira: Mestna občina Ljubljana
S pomočjo: Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zavod Maska
Posebne zahvale: Luka Martin Škof, Borut Bučinel, Andreja Kopač, Vesna Juvan, Nina Meško, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota

Predpremiera v okviru Festivala Performa & Platforma – 3. 9. 2016
Premiera v Plesnem Teatru Ljubljana – 14. 9. 2016, ponovitve: 15., 16. 9. in 11. 10. 2016 (Festival Mesto žensk)

MEDIJSKI ODZIVI:
“Tokratni fokus avtorice nedvomno izhaja tudi iz lastne izkušnje materinstva, še posebno pa iz izkušnje težkega usklajevanja umetniškega dela z materinsko vlogo, saj obravnava teme ustvarjalnosti, potencialnosti, porajanja, produkcije in reprodukcije. Ženski reproduktivni organi, natančneje jajčniki kot motiv, od koder predstava črpa, se za to temo zdijo dober ustreznik. Predstava pa ne zvaja ženske na njeno reproduktivno funkcijo, prej izprašuje umeščenost ženske na mesto, kjer ji takšno dojemanje vsiljuje družba. (…)
Najmočnejši so prizori, v katerih se v siceršnje vedro razpoloženje vrine samoironija, ki tematizira stiske usklajevanja obeh svetov, biološke in umetniške (pro)kreacije. Tako denimo iz jajca izvaljeni telefon zavibrira, ko avtorica zgradi atmosfero za sproščujočo meditacijo – njen partner želi, naj da spat otroka, ona pa mu dopoveduje, da je ravno sredi predstave. Še močneje pa deluje »priznanje«, da je bilo eno življenje žrtvovano oziroma zamenjano za dotično predstavo. Eros do ustvarjanja je močan in lahko osvobajajoč, hkrati pa v danih razmerah od žensk terja nesorazmerno veliko žrtvovanja.” (…)
Jajca, do tistega, iz katerega se izvali telefon, Pia Brezavšček, 23. 9. 2016, Dnevnik

“Tina Valentan je prepričljiva v svoji gibalni zasnovi, ko razpreda svoje misli ob didaktičnem poigravanju z jajčeci ali ko zlati jajci postavi celo na svoje oči, tudi na svoja jajčnika; ko v prvi viziji odslikava pogled nimfe nesmrtnosti, v drugi pa dar narave. Vsekakor zanimivo zaokrožena tematika, ki jo koreografinja in plesalka poslika ter izpostavi kot domiselna animatorka na odrski sceni.”
Ženske so se zbrale že dvaindvajsetič, Daliborka Podboj, 6. 11. 2016, Parada plesa

• Intervju s Tino Valentan, Življenje s plesom je tragedija s srečnim koncem, Parada plesa, september 2016

• Po mnenju kritičark in kritikov je bila predstava Kalipso uvrščena med Top 2016 slovenskih odrskih dogodkov v rubriki Poznavalci priporočajo, Dnevnik, 30.12.2016